{"id":154,"date":"2014-08-18T20:26:49","date_gmt":"2014-08-18T20:26:49","guid":{"rendered":"http:\/\/svetlomodro.si\/hisa\/?page_id=154"},"modified":"2015-02-23T13:42:06","modified_gmt":"2015-02-23T11:42:06","slug":"drevak","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/tradicija\/drevak\/","title":{"rendered":"Drevak"},"content":{"rendered":"
\n

Jezerski \u010doln<\/h3>\n

Od davnine je \u010dlovek izdeloval\u00a0 plovila, da je prehajal preko vod\u00e1, preko rek, jezer in morij, ki so mu predstavljala oviro na poteh ali pa je v njih iskal \u017eive\u017ea. S preprostimi plavajo\u010dimi kosi drevesnih debel je preva\u017eal \u00a0sebe ali tovor ter ribaril. Nato je ta kos debla izdolbel v deblak<\/strong> in tako pridobil\u00a0 ve\u010d prostora. \u00a0Na obmo\u010dju \u00a0dana\u0161nje Slovenije so arheologi najve\u010d deblakov izkopali na Ljubljanskem barju in v re\u010dnem dnu Ljubljanice[1], kjer vse od eneolitika do modernega \u010dasa predstavljajo \u010dlovekovo dejavnost na vodi v tem prostoru. Hrastovi so vsi starej\u0161i od 2000 let pred Kristusom, smrekovi so mlaj\u0161i.\u00a0 \u0160e v \u010dasu Valvasorja so z deblaki ali tudi drevaki\u00a0 <\/strong>brodniki in streharjipluli in tovorili po Savi. Drugi viri iz \u010dasa okrog 1622 omenjajo tudi plovilo \u010dupa<\/strong>, ki so ga uporabljali slovenski ribi\u010di na morju v Tr\u017ea\u0161kem zalivu[2] in je bilo izdolbeno iz bora.<\/p>\n

Povezava Cerkni\u0161kega jezera z Ljubljanskim barjem jev preteklosti redno potekala po furmanskih poteh preko Meni\u0161ije. \u0160e danes pomnijo \u010dolnarji Ljubljanskega barja, da so drevake za tovor izdelovali sami, za prevoz ljudi pa so jih hodili naro\u010dat na Cerkni\u0161ko jezero. [3]\n

Do dana\u0161njih dni se je na presihajo\u010dem Cerkni\u0161kem jezeru \u00a0najmanj od \u010dasa Valvasorja (1641-1693) ohranil v dejanski rabi tradicionalni \u010doln drevak<\/strong>, ki predstavlja zadnjo ohranjeno vez razvoja ladjedelstva od deblaka ali t.i. monoksila-\u010dolna iz enega debla v sodobno gradnjo plovil na rebra. Drevaki so bili v uporabi vse od Lo\u0161ke doline, Cerkni\u0161kega jezera, Planinskega polja do Ljubljanskega barja. Zaradi mo\u010dvirne narave presihajo\u010dega jezera\u00a0 in s tem plitvej\u0161ih voda je s tehni\u010dnim napredkom jezerski \u010dlovek razvil drevak \u2013 ki je narejen iz dveh dreves in ima zaradi ploske oblike dna manj\u0161i ugrez. Iz enega debla avtohtonega drevesa jelka je razlo\u010dil dve stranici in jih izdolbel, med njiju pa je vpel iz drugega drevesa iz\u017eagan sprednji in zadnji krivec ter plohe za dno \u010dolna. Doma\u010dije v Dolenjem Jezeru in na Otoku so imele tudi po\u00a0 dva drevaka, enega za tovorjenje v dol\u017eini tudi do 12 m in enega za prevoz ljudi dol\u017eine okrog 7 m.<\/div>

\n

Uporaba drevaka<\/h3>\n

Za potrebe prevoza ljudi, tovora in ribolova so veslali tako mo\u0161ki, kot \u017eenske, slednje predvsem iz vasi Otok.\u00a0 Po ve\u010dini je veslal obi\u010dajno en \u010dolnar ali dva, \u010de je bil tovor te\u017eji. Uporabljali so dalj\u0161e veslo in v nizki vodi\u00a0 veslali v operaje<\/em> \u2013 pomeni, da se je na veslo stoje opiral in tudi odrival od tal ali v cigo<\/em>, ko je krmilil v globoki vodi tako, da je veslo dal v rinko, narejeno iz leske ali tudi rabute.<\/p>\n

Vse dokler niso doma\u010dini zgradili ceste preko nasipa iz Dolenjega Jezera do Gorice \u010dez jezero v za\u010detku 20.st., so bili popolnoma odvisni od \u010dolnov, da so z njimi pri\u0161li do pa\u0161nikov in gozda v Javorniku.\u00a0 Vas Otok pa je bila ob visoki vodi popolnoma odrezana od sveta. Preko jezera so tako na drevakih vozili \u017eivino na pa\u0161o, vozove za v gozd in tudi sami so se preva\u017eali k obredju-h krstu, k poroki, k \u017eegnu za Veliko no\u010d, na veselice ob sobotah ali za potrebe vsakdanjika. Z drevakom so kosili tudi mlado tr\u0161co<\/em> za \u017eivino, ko \u0161e ni bilo dovolj trave za krmo ali tudi pozimi na zamrznjenem jezeru za steljo, ko jo je primanjkovalo.<\/p>\n

Na Cerkni\u0161kem jezeru v zadnjih desetletjih\u00a0 uporabljajo la\u017eje in cenej\u0161e\u00a0 lesene in plasti\u010dne \u010dolne predvsem za ribi\u0161tvo in rekreacijo in bi lahko rekli, da drevak dejansko izumira, saj je izginil iz ve\u010dine doma\u010dij. Vendar je eden \u0161e v dejanski rabi – ne le za ribolov in re\u0161evanje rib ob presihanju jezera, temve\u010d tudi ob nesre\u010dah, ki se zgodijo na jezeru, bodisi poleti ali pozimi vedno pridejo k Vrdjanu<\/em> po drevak, saj je najbolj stabilno plovilo in prenese velike obte\u017eitve.\u00a0 Staro znanje izdelovanja, vzdr\u017eevanja in veslanja poznajo le \u0161e redki, mojster je pa vendarle \u0161e aktivni Anton Lovko (r. 1935) po doma\u010de Vrdjan, <\/em>ki ima tudi delavnico izdelovanja jezerskih \u010dolnov drevakov in znanje letos prena\u0161a na sinove in Mlade \u010duvarje izro\u010dila. Ob lepoti in mo\u010di sporo\u010dila tradicionalnega drevaka novodobna plovila umolknejo.\u00a0 Kadarkoli se snema film o Cerkni\u0161kem jezeru, vedno je glavni nastopajo\u010di prav drevak, ki lepo drsi po vodi in ga krmili mojster. Nove potrebe uporabe drevaka so izobra\u017eevalne, znanstvene in umetni\u0161ke narave.\u00a0 \u017delimo si, da bi ga z vpisom v register nacionalne dedi\u0161\u010dine registrirali tudi v UNESCO-v<\/p>\n

<\/div>\n

\n

\n

seznam svetovne dedi\u0161\u010dine. V zadnjem desetletju pridobiva na ugledu tudi kot zadnja ekolo\u0161ka in etnolo\u0161ka pri\u010da jezerske kulture. Prav zato je nujno, da ga za\u0161\u010ditimo in mlade nau\u010dimo spo\u0161tovanja tega znanja in njegovega izdelovanja.<\/p>\n

Je \u0161la meglica z jezera<\/h3>\n
Dekle prosilo je Boga,<\/em><\/address>\n
da b’ \u0161la meglica z jezera!<\/em><\/address>\n
Megla, megla iz jezera.<\/em><\/address>\n
Je dekle b’la usli\u0161ana,<\/em><\/address>\n
je \u0161la meglica z jezera,<\/em><\/address>\n
megla, megla iz jezera.<\/em><\/address>\n

Viri:<\/p>\n

[1] Gaspari A., Eri\u010d M.:Potopljena preteklost, zbornik, Ddakta (2012) Radovljica<\/p>\n

[2] Lisjak Volpi B., 1996, 95<\/p>\n

[3] \u010colnarja iz Dru\u0161tva brodarjev, \u010crna vas, Albin Lo\u017ear, I\u017eanska 293, \u010crna vas 422\/l.1950 pr Albin, brodnike imel \u0160malar Alojz Lipovci \u2013prevozni\u0161ka to\u010dka za brdonika. Kontakt Intihar Tone Kamnik pod Krimom 8A 1352 Preserje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

seznam svetovne dedi\u0161\u010dine. V zadnjem desetletju pridobiva na ugledu tudi kot zadnja ekolo\u0161ka in etnolo\u0161ka pri\u010da jezerske kulture. Prav zato je nujno, da ga za\u0161\u010ditimo in mlade nau\u010dimo spo\u0161tovanja tega …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":7,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/154"}],"collection":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=154"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/154\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":992,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/154\/revisions\/992"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=154"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}