{"id":178,"date":"2014-08-18T20:37:59","date_gmt":"2014-08-18T20:37:59","guid":{"rendered":"http:\/\/svetlomodro.si\/hisa\/?page_id=178"},"modified":"2014-09-01T10:39:56","modified_gmt":"2014-09-01T10:39:56","slug":"pripovedovanje-in-ljudska-glasba","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/tradicija\/pripovedovanje-in-ljudska-glasba\/","title":{"rendered":"Pripovedovanje in ljudska glasba"},"content":{"rendered":"<div class=\"one_third \">\n<p style=\"text-align: justify;\">Notranjski ljudski pevci, godci in pripovedovalci so v ustnem izro\u010dilu razvili bogato izro\u010dilo in \u017eal je le manj\u0161i del tega zapisan in posnet. \u0160tevilne pesmi, vi\u017ee in zgodbe, od katerih se jih vendarle kar nekaj \u0161e dr\u017ei \u017eivljenja, so prehajale iz generacije v generacijo in danes\u00a0 je \u017eiva zadnja, ki je do\u017eivljala svet skozi \u017eivo besedo ljudske umetnosti. Za razvoj ljudske umetnosti pa so potrebna stoletja skupnega prakticiranja iste pesmi, vi\u017ee, plesa, navade, pripovedke, da dobi zna\u010daj lokalne skupnosti. Danes teh praks ni ve\u010d in tudi ne prilo\u017enosti, da bi ljudje skupaj oblikovali glas. Zato je izro\u010dilo toliko bolj dragoceno, da ga varujemo v \u017eivem spominu, ker nosi s seboj val stoletij kot pri\u010da resni\u010dnega \u017eivljenja.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Notranjski \u010dlovek se je rad razvedril po celodnevnem delu na polju ali v gozdu. Ljudske pesmi, ki so jih peli na Notranjskem in smo jih dokumentirali v \u010dasu od 1988 do 2007 odsevajo ritme letnih \u010dasov od pomladi, poletja, jeseni do zime, \u017eivljenjski cikel ljudi od rojstva do otro\u0161tva, dekli\u0161tva ter<\/p>\n<\/div>\n<div class=\"one_third \">\n<p style=\"text-align: justify;\"> fantovske dobe do poroke, od \u017eivljenja v skupnosti do smrti. Tudi o \u017eivljenju po smrti so prepevali in si pripovedovali zgodbe.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">V navadi pa je bilo po vseh notranjskih vaseh, da so se k petju zbrali v soboto pod ve\u010der fantje, ko je bilo kme\u010dko delo pri kraju. Postavili so se na kraj, kjer se je petje lepo sli\u0161alo, bodisi sredi vasi, pod lipo, na mostu ali pod okno kak\u0161nega dekleta. Vasovat so od\u0161li in se v\u010dasih vrnili \u0161ele proti jutru. Ker so spali na senu, niso nikogar od star\u0161ev zbudili. Dekleta pa niso smela na vas, le za okni so poslu\u0161ala prelepo ve\u010dglasno fantovsko petje. Skupaj so zapela ob nedeljah popoldan na klopci pred hi\u0161o in ob skupnem delu. Petje je bilo v\u010dasih del vsakdanjika in praznika.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Prisluhnite enemu od posnetkov ljudskega petja v vasi Dolenje Jezero. Va\u0161\u010dani so na na\u0161e povabilo pri\u0161li leta 1992 in zapeli v Gasilnem domu skupaj po ve\u010d kot tridesetih letih.\u00a0 Pesem <strong>Ena pti\u010dka<\/strong> je zazvenela, kot bi je nikoli ne nehali prepevati. Jo bomo tudi mi? <\/p>\n<\/div><div class=\"one_third \"><\/div>\n<h4>Ena pti\u010dka<\/h4>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>Ena pti\u010dka, ena pti\u010dka priletela<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>iz\u00a0 de\u017eele, iz de\u017eele \u0160tajerske.<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>In prav lepo, in prav lepo je zapela,<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>od Marije, od Marije Jezusa.<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>Oj ti pti\u010dka, oj ti pti\u010dka, oj ti pti\u010dka,<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>kdo je tebe, kdo je tebe pet u\u010dil?<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>Men ni no-, mene ni noben navadil<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>sem jo sama, sem jo sama sli\u0161ala.<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>Pela sta jo, pela sta jo dva zidarja,<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>k_sta to cerkev, k_sta to cerkev zidala.<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>Peli so jo, peli so mam&#8217;ca moja,<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\"><em>k_so me v zibki, k so me v zibki zibali.<\/em><\/address>\n<address style=\"text-align: justify;\">\u00a0<\/address>\n<p style=\"text-align: justify;\">Vir:<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Jen\u010de L., JEZERCI-Ljudske pesmi Cerkni\u0161kega polja, samozalo\u017eba (1995), podpora Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ena pti\u010dka Ena pti\u010dka, ena pti\u010dka priletela iz\u00a0 de\u017eele, iz de\u017eele \u0160tajerske. In prav lepo, in prav lepo je zapela, od Marije, od Marije Jezusa. Oj ti pti\u010dka, oj ti &#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":7,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/178"}],"collection":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=178"}],"version-history":[{"count":26,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/178\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":704,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/178\/revisions\/704"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=178"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}