{"id":56,"date":"2014-08-17T21:23:50","date_gmt":"2014-08-17T21:23:50","guid":{"rendered":"http:\/\/svetlomodro.si\/hisa\/?page_id=56"},"modified":"2014-09-01T10:25:59","modified_gmt":"2014-09-01T10:25:59","slug":"tekstil","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/tradicija\/tekstil\/","title":{"rendered":"Tekstil"},"content":{"rendered":"<div class=\"one_third \">\n<h3>Lanarstvo na Notranjskem<\/h3>\n<p style=\"text-align: justify;\">O lanarstvu na Notranjskem pri\u010dajo poleg ustnih in pisnih virov tudi mesta, kjer so nekdaj stale su\u0161ilnice za lan. Eno takih so v 19. stoletju, postavili na Otoku, vasi ob Cerkni\u0161kem jezeru, saj so v tem kraju predelovali ve\u010dje koli\u010dine lanu. Lanarstvo je bilo \u017eivo v teh krajih od prve polovice 19. stoletja do sredine 20. stoletja, ko je zaradi pove\u010danja predelave industrijskega tekstilnega blaga, po\u010dasi zamrlo. V tem \u010dasovnem obdobju je skoraj vsaka hi\u0161a namenila nekaj zemlje tudi sejanju lanu.[1]\n<p style=\"text-align: justify;\">Postopek predelave lanu od semena do platna je zahteval svoj \u010das. Ljudska modrost je pustila sled znanja tudi v rekih in pregovorih (Sadar 1935) [2]:<\/p>\n<address><em>&#8220;Lan je lan, z njim je dela leto in dan.&#8221;<\/em><\/address>\n<address><em>&#8220;Lan je najlep\u0161i, \u010de se seje stoti dan (po novem letu).&#8221;<\/em><\/address>\n<address><em>&#8220;\u010ce bo\u0161 zgodaj lan sejal, bo\u0161 mnogo dobrega lanu nabral. &#8220;<\/em><\/address>\n<\/div>\n<div class=\"one_third \">\n<h3 style=\"text-align: justify;\">Uporaba lanu<\/h3>\n<p style=\"text-align: justify;\">Lanena vlakna so na Notranjskem uporabljali predvsem za hi\u0161ne potrebe, v za\u010detku za obla\u010dila, kasneje pa se je laneno platno uporabljalo za rjuhe, prte in brisa\u010de. Poleg vlaken so na razli\u010dne na\u010dine pripravljali tudi laneno seme, za zdravljenje razli\u010dnih bolezni in po\u0161kodb. Tudi za \u017eivino.<\/p>\n<p>Vir:<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">[1] Makarovi\u010d, Marija in \u00a0Jana Dolenc. Slovenska ljudska no\u0161a v besedi in podobi. Zv. 8, Notranjska. Ljubljana 1995.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">[2]\u00a0Moro Paolo in Giorgo Ferigo. Linen on net, The common roots of the European linen patterns. Tavagnacco 1995.<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>&nbsp; &nbsp;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":7,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/56"}],"collection":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56"}],"version-history":[{"count":19,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/56\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":702,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/56\/revisions\/702"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}