{"id":91,"date":"2014-08-17T21:51:45","date_gmt":"2014-08-17T21:51:45","guid":{"rendered":"http:\/\/svetlomodro.si\/hisa\/?page_id=91"},"modified":"2014-11-24T13:43:01","modified_gmt":"2014-11-24T11:43:01","slug":"kovastvo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/tradicija\/kovastvo\/","title":{"rendered":"Kova\u0161tvo"},"content":{"rendered":"<div class=\"one_third \">\n<p style=\"text-align: justify;\">Kova\u0161tvo je nekdaj predstavljalo eno od najpomembnej\u0161ih obrtnih panog, saj so se kovani izdelki uporabljali za najrazli\u010dnej\u0161e namene. Tako je vsaka ve\u010dja vas na Slovenskem imela vsaj enega kova\u010da, ki je izdeloval \u00a0orodja prilagojena to\u010dno dolo\u010denim potrebam regije. O tem pri\u010dajo razli\u010dne oblike poljedelskih orodji, ki so bila odvisna od obdelovalnih povr\u0161in.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Takrat so se kova\u0161ki obrtniki, glede na izdelke delili na \u00a0<em>orodjarje<\/em> in <em>podkovske kova\u010de<\/em>.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><em>Orodjarji <\/em>so izdelovali orodja za poljedelstvo, kovane dele vozov, orodja za delo v gozdu, pripomo\u010dke za gradnjo hi\u0161 in \u017eeblje. Orodjarji so svoje izdelke prodajali neposredno v svojih delavnicah in na va\u0161kih in tr\u0161kih sejmih.<\/p>\n<\/div>\n<div class=\"one_third \">\n<p style=\"text-align: justify;\"><em>\u017debljarstvo<\/em> je bila posebna panoga orodjarskega kova\u0161tva. Izdelovali so najrazli\u010dnej\u0161e \u017eeblje med katerimi so bili: <em>romarji in podrujci, cvikarji, volovniki, konjaki, jagrovski \u017eeblji, \u017ebice<\/em> in drugi. Na notranjskem so bili pomembni tudi \u017eeblji, ki so bili potrebni za izdelavo tradicionalnega jezerskega \u010dolna, drevaka. \u017debljarstvo je v ve\u010dini zamrlo z prihodom strojno izdelanih \u017eebljev.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><em>Podkovski kova\u010di<\/em> so izdelovali podkve ob enem pa so bili tudi ljudski \u017eivinozdravniki. Najve\u010d jih je bilo ob prometnih poteh in furmanskih gostilnah.<\/p>\n<p>Vir:<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">[1]\u00a0Bogataj, Janez. Doma\u010de obrti na Slovenskem.Ljubljana:Dr\u017eavna zalo\u017eba Slovenije, 1989.<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>&nbsp; &nbsp;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":7,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91"}],"collection":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=91"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":864,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91\/revisions\/864"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=91"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}