{"id":2405,"date":"2026-04-11T07:21:26","date_gmt":"2026-04-11T05:21:26","guid":{"rendered":"https:\/\/hisaizrocila.si\/?p=2405"},"modified":"2026-04-14T11:25:58","modified_gmt":"2026-04-14T09:25:58","slug":"marija-v-slovenski-ljudski-pesmi-iz-srednjega-v-novi-vek-seminar-petja-starih-ljudskih-pesmi-meditacije-za-glas-koncert-piran-29-31-maj-2026","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/marija-v-slovenski-ljudski-pesmi-iz-srednjega-v-novi-vek-seminar-petja-starih-ljudskih-pesmi-meditacije-za-glas-koncert-piran-29-31-maj-2026\/","title":{"rendered":"MARIJA V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI IZ SREDNJEGA V NOVI VEK – seminar petja starih ljudskih pesmi, meditacije za glas, koncert – Piran, 29. – 31. maj 2026"},"content":{"rendered":"

Bo\u017eja mati v slovenskem ljudskem izro\u010dilu nastopi kot najve\u010dja pripro\u0161njica med \u010dlovekom, njegovo stisko in najvi\u0161jim. Stopi med ljudi, je \u010dlove\u010dna in sveta hkrati. Dosegljiva in nedoumljivo bo\u017eanska. <\/p>\n

Ljudska pesem je vedno lokalna in univerzalna hkrati. Ljudska pesem je preprosta, preprosto pa je sveto. V dana\u0161njem \u010dasu preobilja virtualnih podob, ko smo oropani svobodnega prostora za lastno imaginacijo in ti\u0161ine za samorefleksijo, se zdi, da je ljudsko izro\u010dilo svet, v katerem nas vse zvesto \u010daka kot neka avtohtona opu\u0161\u010dena doma\u010dija, da odstremo paj\u010devine in prah z lastnega spomina. In pri\u010dnemo znova obdelovati vrt, vrt du\u0161e in povabimo duh\u00e1. <\/p>\n

\"\"<\/a><\/figure>\n

Mariji je posve\u010dena prva cerkev,  Gospa sveta na Gosposvetskem polju (8.st.). Na Slovenskem ji je posve\u010denih okoli 400 cerkva. Po njej se imenujejo kraji \u2013 \u0160marje. Po njej se imenujejo cvetlice \u2013 Marijine sraj\u010dke, Marijini laski.  Ljudje so o njej in k njej peli v obrednih pesmih (kolednice, kresne, svatbene), mrli\u0161kih, voja\u0161kih, molitvenih in napitnicah. Posebej zgo\u0161\u010deno je Marija prisotna ob najve\u010djih praznikih adventa in velike no\u010di.<\/p>\n

\n

Notri je eno suho drevo,<\/p>\n

sedem let \u017ee zeleno ni blo,<\/p>\n

Marija drevo spregovori,<\/p>\n

drevce pa spet ozeleni.<\/p>\n

Notranjska, Dolenje Jezero. \u010cude\u017ena legenda “Marija ziblje Jezusa”<\/cite><\/p><\/blockquote>\n

Vabimo vas k poglobljenemu spoznavanju slovenskega izro\u010dila ljudskih pripovednih pesmi. Slovenci jih imamo ve\u010d tiso\u010d in med njimi je najve\u010d legendnih, sledijo jim ljubezenske in dru\u017einske.<\/p>\n

Prijavnica: https:\/\/forms.gle\/CKV7L4Ho72BPXqY49<\/a><\/p>\n<\/p>\n

Iz srednjega veka so z motivi svete Matere Bo\u017eje ohranjene prav posebne pesmi, bodisi so se med ljudmi pele kot ostanek liturgije (Tehtanje du\u0161, Na\u0161 Jezus je od smrti ust\u00fa), \u017eivele v obredjih za blagoslov polja in vasi o kresu (Bog daj, Bog daj dober ve\u010der). Ohranjene so \u010dude\u017ene legende o Mariji, nastale v srednjem veku (Marija in brodnik, Marija in potopljene vasi), ko je nastala tudi molitev njenega \u010de\u0161\u010denja zdravamarija in se je, tako Ivanu Grafenauer \u0161irila tudi kot pesem (Ena pti\u010dka, Je angel gospodov). \u0160tevilne ta dolge pesmi so se pri nas ohranile zavoljo bedenja na domovih ob umrlih svojcih in prina\u0161ale upanje nebe\u0161kega \u017eivljenja v \u010dlovekov vsakdan. Danes zaradi spremembe na\u010dina \u017eivljenja in pogrebnih navad to obredje izginja, \u017ealovanje ostaja danes v samosti brez skupnosti, \u010deprav prav skupno petje in molitev doma\u010dim lahko olaj\u0161a \u010das slovesa. <\/p>\n

O motivih legendnih pesmi in o na\u0161em glasu bo tekel seminar petja, premi\u0161ljevanj, meditacij z gl\u00e1sniki. Ko re\u010demo gl\u00e1sniki ali po latinsko fonemi, se posvetimo zvenu in pomenu posameznih glasov, ki izvirajo iz Besede ter njihovim gestam v nas samih, v du\u0161i. Saj je vsak gl\u00e1snik glasn\u00edk svojega, globljega pomena. Tako na primer gl\u00e1snik B v duhovni razse\u017enosti prina\u0161a nebe\u0161ko za\u0161\u010dito in pla\u0161\u010d, gl\u00e1snik A najve\u010djo odprtost du\u0161e v \u010dudenju in pritekanju \u017eivljenjskih tokov. <\/p>\n

\"\"<\/a>
Vittore Carpaccio: Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja (Piran, 1518), detajl: angela z lutnjo in liro da braccio. Foto: LJ.<\/figcaption><\/figure>\n

Na seminarju se nam bo pridru\u017eil lutnjist Izidor Erazem Grafenauer. Prisluhnili bomo glasbi Giacoma Gorzanisa (ok. 1530\u2013po 1574) in improvizacijam na temo legendnih pesmi.<\/p>\n

V edikulo cerkve sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega v Piranu se je lani iz Padove vrnila velika umetnina Vittoreja Carpaccia: Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja (Piran, 1518). Upodobljeni svetniki so Ambro\u017e, Peter, Fran\u010di\u0161ek, Anton Padovanski, Klara in Jurij, pod prestolom sta dva angela glasbenika z lutnjo in liro da braccio. <\/p>\n

Koncert 31. maja ob 11. uri bo v samostanu v cerkvi Sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega –<\/strong> odprto za javnost.<\/p>\n

Ljoba Jen\u010de<\/strong> – glas in Izidor Erazem Grafenauer<\/strong> – lutnja, s sodelovanjem udele\u017eencev seminarja.<\/p>\n

Pripravili bomo programsko knji\u017eico z izborom legendnih pesmi o Mariji v slovenskem izro\u010dilu.<\/p>\n

Dvodnevnega seminarja za petje in meditacij za glas se udele\u017eite lahko s prijavo in predpla\u010dilom do 22. maja, oziroma do zapolnitve mest. \u010ce \u017eelite samo na ve\u010derno bedenje s petjem v Kri\u017enem hodniku v soboto 30. maja, je potrebna prav tako predhodna najava – spletni obrazec spodaj. Za koncert predhodne prijave niso potrebne. <\/p>\n<\/p>\n

Program:<\/strong><\/p>\n

petek, 29. maj 2026<\/strong> – prihod in namestitev po 14. uri – ob 17. uri uvod v seminar – Marija v slovenski pripovedni pesmi od srednjega v novi vek, po ve\u010derji meditacija z gl\u00e1sniki <\/p>\n

sobota, 30. maj 2026<\/strong> – jutranja meditacija, zajtrk – seminar petja – kosilo – sprehod – seminar petja do ve\u010derje – ve\u010derno bedenje s petjem v Kri\u017enem hodniku<\/p>\n

nedelja, 31. maj<\/strong> – jutranja meditacija, zajtrk – seminar petja – ob 11. uri koncert. Po kosilu zaklju\u010dek seminarja. Ob 16. uri odhod.<\/p>\n

Lepo vabljeni, da prijavnico izpolnite v spletnem obrazcu: https:\/\/forms.gle\/CKV7L4Ho72BPXqY49<\/a>. Lahko pa nam za prijavo pi\u0161ete na spodnji mail ali pokli\u010dete na M: 041 430 224.<\/p>\n

Ve\u010d informacij: info@hisaizrocila.si <\/p>\n

Organizator: PAJN Zavod za sonaravno bivanje Cerknica v sodelovanju z MINORITSKIM SAMOSTANOM SVETEGA FRAN\u010cI\u0160KA ASI\u0160KEGA V PIRANU.<\/p>\n

Podpora projektu: MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE<\/p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bo\u017eja mati v slovenskem ljudskem izro\u010dilu nastopi kot najve\u010dja pripro\u0161njica med \u010dlovekom, njegovo stisko in najvi\u0161jim. Stopi med ljudi, je \u010dlove\u010dna in sveta hkrati. Dosegljiva in nedoumljivo bo\u017eanska. Ljudska pesem …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"quote","meta":[],"categories":[27],"tags":[116,113,115,114],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2405"}],"collection":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2405"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2405\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2434,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2405\/revisions\/2434"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2405"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2405"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hisaizrocila.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2405"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}