Tradicija je živa sila, ki obvešča sedanjost o vrednotah, ki trajajo!Igor Fjodorovič Stravinski, ruski skladatelj ( 1882-1971).Znanja o človekovih rokodelskih in drugih dejavnostih, šege in navade, verovanja, prakse, glasba, pripovedi, ki  jih je človek  v skupnosti razvijal iz roda v rod skozi stoletja za svoje preživetje in ob tem oblikoval lastno kulturo in duhovnost so temeljno zanimanje sodelavcev Hiše izročila, ki zaklad človeške tradicije na Cerkniškem polju dokumentira in skrbi s svojo metodo za prenos veščin iz starejše generacije na mlade.  V ta namen je prejel donacijo norveškega mehanizma in izvaja program V ISTEM ČOLNU – MLADI ČUVARJI IZROČILA v obdobju 2014-16.Nov izraz za zaklade človeške tradicije je uvedel UNESCO s konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine leta 2003.

Slovenija jo je ratificirala leta 2008 in jo vključila v novo nastali Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je pred tem vključeval le nepremično in premično kulturno dediščino.Nesnovne dobrine so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori, kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža, ki jih skupnosti in skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.

Nesnovna kulturna dediščina zagotavlja občutek identitete in neprekinjenosti s prejšnjimi generacijami  vsakega in vseh ter spodbujajo spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti.[1]