Božja mati v slovenskem ljudskem izročilu nastopi kot največja priprošnjica med človekom, njegovo stisko in najvišjim. Stopi med ljudi, je človečna in sveta hkrati. Dosegljiva in nedoumljivo božanska.

Njej je posvečena prva cerkev, Gospa sveta na Gosposvetskem polju (8.st.). Na Slovenskem ji je posvečenih okoli 400 cerkva. Po njej se imenujejo kraji – Šmarje. Po njej se imenujejo cvetlice – Marijine srajčke, Marijini laski. Ljudje so o njej in k njej peli v obrednih pesmih (kolednice, kresne, svatbene), mrliških, vojaških, molitvenih in napitnicah. Posebej zgoščeno je Marija prisotna ob največjih praznikih adventa in velike noči.
Vabimo vas k poglobljenemu spoznavanju slovenskega izročila ljudskih pripovednih pesmi. Slovenci jih imamo več tisoč in med njimi je največ legendnih ali po domače svetih, ta dolgih, sledijo jim ljubezenske in družinske.
Iz srednjega veka so z motivi svete Matere Božje ohranjene prav posebne pesmi, bodisi so se med ljudmi pele kot ostanek liturgije(Tehtanje duš, Naš Jezus je od smrti ustú), živele v obredjih za blagoslov polja in vasi o kresu(Bog daj, Bog daj dober večer). Ohranjene so čudežne legende o Mariji, nastale v srednjem veku(Marija in brodnik, Marija in potopljene vasi), ko je nastala tudi molitev njenega češčenja zdravamarija in se je, tako Ivanu Grafenauer širila tudi kot pesem(Ena ptička, Je angel gospodov). Številne ta dolge pesmi so se pri nas ohranile zavoljo bedenja na domovih ob umrlih svojcih in prinašale upanje nebeškega življenja v človekov vsakdan. Danes zaradi spremembe načina življenja in pogrebnih navad to obredje izginja, žalovanje ostaja danes v samosti brez skupnosti, čeprav prav skupno petje in molitev domačim lahko olajša čas slovesa.
O motivih legendnih pesmi in o našem glasu bo tekel seminar petja, premišljevanj, meditacij z glásniki. Ko rečemo glásniki ali po latinsko fonemi, se posvetimo zvenu in pomenu posameznih glasov, ki izvirajo iz Besede ter njihovim gestam v nas samih, v duši. Saj je vsak glásnik glasník svojega, globljega pomena. Tako na primer glásnik B v duhovni razsežnosti prinaša nebeško zaščito in plašč, glásnik A največjo odprtost duše v čudenju in pritekanju življenjskih tokov.

Na seminarju se nam bo pridružil lutnjist Izidor Erazem Grafenauer. Prisluhnili bomo glasbi Giacoma Gorzanisa (ok. 1530–po 1574) in improvizacijam na temo legendnih pesmi.
V edikulo cerkve sv. Frančiška Asiškega v Piranu se je lani iz Padove vrnila velika umetnina Vittoreja Carpaccia: Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja (Piran, 1518). Upodobljeni svetniki so Ambrož, Peter, Frančišek, Anton Padovanski, Klara in Jurij, pod prestolom sta dva angela glasbenika z lutnjo in liro da braccio.
Koncert 31.maja ob 11. uri bo v samostanu v cerkvi Sv. Frančiška Asiškega –
Ljoba Jenče – glas in Izidor Erazem Grafenauer – lutnja, s sodelovanjem udeležencev seminarja.
Seminarja za petje in meditacije za glas se lahko udeležijo prijavljeni od 29. do 31. maja.
Program:
petek, 29. maj 2026 – prihod in namestitev po 14. uri – ob 17. uri uvod v seminar, po večerji meditacija
sobota, 30. maj 2026 – jutranja meditacija, zajtrk – seminar petja – kosilo – sprehod – meditacija – saminar do večerje – večerno bedenje s petjem v Križnem hodniku
nedelja, 31. maj – jutranja meditacija, zajtrk – seminar petja – ob 11. uri koncert. Po kosilu zaključek seminarja.
Lepo vabljeni, da prijavnico izpolnite v spletnem obrazcu: https://forms.gle/CKV7L4Ho72BPXqY49
Več informacij: info@hisaizrocila.si
Organizator: PAJN Zavod za sonaravno bivanje Cerknica v sodelovanju z MINORITSKIM SAMOSTANOM SVETEGA FRANČIŠKA ASIŠKEGA V PIRANU.
Podpora projektu: MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE




