Lanarstvo na Notranjskem
O lanarstvu na Notranjskem pričajo poleg ustnih in pisnih virov tudi mesta, kjer so nekdaj stale sušilnice za lan. Eno takih so v 19. stoletju, postavili na Otoku, vasi ob Cerkniškem jezeru, saj so v tem kraju predelovali večje količine lanu. Lanarstvo je bilo živo v teh krajih od prve polovice 19. stoletja do sredine 20. stoletja, ko je zaradi povečanja predelave industrijskega tekstilnega blaga, počasi zamrlo. V tem časovnem obdobju je skoraj vsaka hiša namenila nekaj zemlje tudi sejanju lanu.[1]
Postopek predelave lanu od semena do platna je zahteval svoj čas. Ljudska modrost je pustila sled znanja tudi v rekih in pregovorih (Sadar 1935) [2]:
“Lan je lan, z njim je dela leto in dan.” “Lan je najlepši, če se seje stoti dan (po novem letu).” “Če boš zgodaj lan sejal, boš mnogo dobrega lanu nabral. “Uporaba lanu
Lanena vlakna so na Notranjskem uporabljali predvsem za hišne potrebe, v začetku za oblačila, kasneje pa se je laneno platno uporabljalo za rjuhe, prte in brisače. Poleg vlaken so na različne načine pripravljali tudi laneno seme, za zdravljenje različnih bolezni in poškodb. Tudi za živino.
Vir:
[1] Makarovič, Marija in Jana Dolenc. Slovenska ljudska noša v besedi in podobi. Zv. 8, Notranjska. Ljubljana 1995.
[2] Moro Paolo in Giorgo Ferigo. Linen on net, The common roots of the European linen patterns. Tavagnacco 1995.
