Novice Toggle

MARIJA V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI IZ SREDNJEGA V NOVI VEK – seminar petja starih ljudskih pesmi, meditacije za glas, koncert – Piran, 29. – 31. maj 2026 / quote

Božja mati v slovenskem ljudskem izročilu nastopi kot največja priprošnjica med človekom, njegovo stisko in najvišjim. Stopi med ljudi, je človečna in sveta hkrati. Dosegljiva in nedoumljivo božanska.

Ljudska pesem je vedno lokalna in univerzalna hkrati. Ljudska pesem je preprosta, preprosto pa je sveto. V današnjem času preobilja virtualnih podob, ko smo oropani svobodnega prostora za lastno imaginacijo in tišine za samorefleksijo, se zdi, da je ljudsko izročilo svet, v katerem nas vse zvesto čaka kot neka avtohtona opuščena domačija, da odstremo pajčevine in prah z lastnega spomina. In pričnemo znova obdelovati vrt, vrt duše in povabimo duhá.

Mariji je posvečena prva cerkev,  Gospa sveta na Gosposvetskem polju (8.st.). Na Slovenskem ji je posvečenih okoli 400 cerkva. Po njej se imenujejo kraji – Šmarje. Po njej se imenujejo cvetlice – Marijine srajčke, Marijini laski.  Ljudje so o njej in k njej peli v obrednih pesmih (kolednice, kresne, svatbene), mrliških, vojaških, molitvenih in napitnicah. Posebej zgoščeno je Marija prisotna ob največjih praznikih adventa in velike noči.

Notri je eno suho drevo,

sedem let že zeleno ni blo,

Marija drevo spregovori,

drevce pa spet ozeleni.

Notranjska, Dolenje Jezero. Čudežna legenda “Marija ziblje Jezusa”

Vabimo vas k poglobljenemu spoznavanju slovenskega izročila ljudskih pripovednih pesmi. Slovenci jih imamo več tisoč in med njimi je največ legendnih, sledijo jim ljubezenske in družinske.

Prijavnica: https://forms.gle/CKV7L4Ho72BPXqY49

Iz srednjega veka so z motivi svete Matere Božje ohranjene prav posebne pesmi, bodisi so se med ljudmi pele kot ostanek liturgije (Tehtanje duš, Naš Jezus je od smrti ustú), živele v obredjih za blagoslov polja in vasi o kresu (Bog daj, Bog daj dober večer). Ohranjene so čudežne legende o Mariji, nastale v srednjem veku (Marija in brodnik, Marija in potopljene vasi), ko je nastala tudi molitev njenega češčenja zdravamarija in se je, tako Ivanu Grafenauer širila tudi kot pesem (Ena ptička, Je angel gospodov). Številne ta dolge pesmi so se pri nas ohranile zavoljo bedenja na domovih ob umrlih svojcih in prinašale upanje nebeškega življenja v človekov vsakdan. Danes zaradi spremembe načina življenja in pogrebnih navad to obredje izginja, žalovanje ostaja danes v samosti brez skupnosti, čeprav prav skupno petje in molitev domačim lahko olajša čas slovesa.

O motivih legendnih pesmi in o našem glasu bo tekel seminar petja, premišljevanj, meditacij z glásniki. Ko rečemo glásniki ali po latinsko fonemi, se posvetimo zvenu in pomenu posameznih glasov, ki izvirajo iz Besede ter njihovim gestam v nas samih, v duši. Saj je vsak glásnik glasník svojega, globljega pomena. Tako na primer glásnik B v duhovni razsežnosti prinaša nebeško zaščito in plašč, glásnik A največjo odprtost duše v čudenju in pritekanju življenjskih tokov.

Vittore Carpaccio: Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja (Piran, 1518), detajl: angela z lutnjo in liro da braccio. Foto: LJ.

Na seminarju se nam bo pridružil lutnjist Izidor Erazem Grafenauer. Prisluhnili bomo glasbi Giacoma Gorzanisa (ok. 1530–po 1574) in improvizacijam na temo legendnih pesmi.

V edikulo cerkve sv. Frančiška Asiškega v Piranu se je lani iz Padove vrnila velika umetnina Vittoreja Carpaccia: Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja (Piran, 1518). Upodobljeni svetniki so Ambrož, Peter, Frančišek, Anton Padovanski, Klara in Jurij, pod prestolom sta dva angela glasbenika z lutnjo in liro da braccio.

Koncert 31. maja ob 11. uri bo v samostanu v cerkvi Sv. Frančiška Asiškega – odprto za javnost.

Ljoba Jenče – glas in Izidor Erazem Grafenauer – lutnja, s sodelovanjem udeležencev seminarja.

Pripravili bomo programsko knjižico z izborom legendnih pesmi o Mariji v slovenskem izročilu.

Dvodnevnega seminarja za petje in meditacij za glas se udeležite lahko s prijavo in predplačilom do 22. maja, oziroma do zapolnitve mest. Če želite samo na večerno bedenje s petjem v Križnem hodniku v soboto 30. maja, je potrebna prav tako predhodna najava – spletni obrazec spodaj. Za koncert predhodne prijave niso potrebne.

Program:

petek, 29. maj 2026 – prihod in namestitev po 14. uri – ob 17. uri uvod v seminar – Marija v slovenski pripovedni pesmi od srednjega v novi vek, po večerji meditacija z glásniki

sobota, 30. maj 2026 – jutranja meditacija, zajtrk – seminar petja – kosilo – sprehod – seminar petja do večerje – večerno bedenje s petjem v Križnem hodniku

nedelja, 31. maj – jutranja meditacija, zajtrk – seminar petja – ob 11. uri koncert. Po kosilu zaključek seminarja. Ob 16. uri odhod.

Lepo vabljeni, da prijavnico izpolnite v spletnem obrazcu: https://forms.gle/CKV7L4Ho72BPXqY49. Lahko pa nam za prijavo pišete na spodnji mail ali pokličete na M: 041 430 224.

Več informacij: info@hisaizrocila.si

Organizator: PAJN Zavod za sonaravno bivanje Cerknica v sodelovanju z MINORITSKIM SAMOSTANOM SVETEGA FRANČIŠKA ASIŠKEGA V PIRANU.

Podpora projektu: MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE

NOTRANJSKA, kdo tvojo pesem poje? / quote

Notranjska ljudska glasbena dediščina na spletni platformi ETNOFON pri Založbi ZRC SAZU

NOTRANJSKO … je šla meglica z jezera

Z dokumentarnimi posnetki ljudskega petja

1957 – 68 iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta  ZRC SAZU v Ljubljani,

1988 – 2007 iz arhiva Ljobe Jenče ter

2007 – rekonstrukcijami.

Lepo vabljeni v četrtek, 12. marca 2026 ob 19.uri v Kulturni dom Cerknica.

Po dvajsetih letih zbirateljskega dela na področju Notranjske – Cerkniško polje, Menišija, Vidovska planota, Bloke, Loška dolina in delno Unško polje je leta 2008 avtorica Ljoba Jenče ob podpori Občine Cerknica izdala zgoščenko v samozaložbi, leta 2009 pa še pesmarico z istim naslovom ob podpori Ministrstva za kulturo, oboje ob strokovni podpori Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani in pod botrstvom Slovenske nacionalne komisije pri UNESCO.

V letu 2026 se gradivo umešča na spletno platformo ETNOFON pri Založbi ZRC SAZU, ki jo ureja Glasbenonarodopisni inštitut. Tako bo gradivo dostopno po svetovnem spletu v namene izobraževanja in nekomercialne rabe v javno dobro.

O spletni platformi, pomenu ljudske glasbene dediščine in nastajanju zbirke bodo spregoorili:

dr. Mojca Kovačič, predstojnica GNI ZRC SAZU v Ljubljani

dr. Marko Terseglav, upok. znanstveni sodelavec GNI ZRC SAZU v Ljubljani

Ljoba Jenče, avtorica zbirke, ki bo interkativni dogodek tudi vodila.

Plošča predstavlja dokument neprecenljive vrednosti, še posebej, ker vključuje posnetke skupnega petja, ki so jih posneli znanstveni sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta v letih 1957 – 68, ki je resnično že izginilo. Mlajše, iz obdobja 1988 -2007 pa ugaša z ljudmi, nosilci spomina, ki odhajajo. Na osnovi posnetkov bodo mladi rodovi ljudsko glasbeno izročilo lahko poprijeli in se vrnili k izvorni, spontani interpretaciji. Namen je ozavestiti prav mlade in izobraževalne ustanove doma in po svetu o lastnem izročilu, širšo javnost pa o delu kulture, ki ga sodobni tok nemalokrat ne upošteva, bodisi, ker ga ne pozna, bodisi ga namenoma spregleda, ker ne ceni starega kot kvalitete in navdiha, ali pa se mu namenoma izogne, saj slednje terja tudi preizpraševanje o odgovornosti do naravne in kulturne dediščine, ki sta že v znanstvenem delu polihistorja J. V. Valvasorja: Slava Vojvodine Kranjske (1689) prav z opisom delovanja Cerkniškega jezera izpostavljeni kot neločljiva celota. 

V izboru posnetkov boste prepoznali ljudsko ustvarjalnost, spontano interpretacijo, izvirno govorico, hudomušnost, svetost, vrednote, vrline, spomin, obredje, življenje prednikov, stik s to čudežno kraško zemljo, naravo, čutili boste spoštljivost, ki so jo k nam prenesli in nam jo izročili »ta stari«.

K pesmarici je dr. Marko Terseglav zapisal strokovno spremno besedo, k plošči pa pripisal:

»Vsaka ljudska pesem izhaja iz ožje skupnosti, iz lokalnega okolja. In le, če poznamo tega, lahko začnemo sestavljati zloženko o slovenski etnični podobi v univerzalnem svetu. Obratna pot se nikakor ne izide.«

Ljoba Jenče – 20

Iz zbirateljskega dela na Notranjskem je objavila doslej:

1990 Ljudski pevci in godci z Notranjske v Ljubljanskih Križankah na Drugi godbi – koncert in kaseta – pripravila in vodila koncert –– producentka in avtorica besedila

1995 Jezerci – Ljudske pesmi Cerkniškega polja – podpora Ministrstvo za kulturo, audio kaseta, samozaložba

1990 – 96 Radio Slovenija – Slovenska zemlja v pesmi in besedi – v uredništvu za ljudsko glasbo pod vodstvom Jasne Vidakovič je pripravila  več oddaj o Notranjski

  • Ženitovanje na Notranjskem
  • Petračeva z Blok
  • Čarovniška
  • Med Jezerci na Cerkniškem jezeru I., II.

Na TV SLOVENIJA –

Slovenski magazin 3 od 1994 – 2007Od Kožljeka do Dolenje vasi ob Cerkniškem jezeru

Iz roda v rod – 1992  – Ana Braniselj Kaščina: »Mlad pastirček kravce pase«

Alpe Donava Jadran 2005 – Bratje Primožič Brkinovi – Mi hočmo pa tukaj (ohcetna)

Seznam pesmi na zgoščenki:

– ljubezenske  Je šla meglica z jezera, 

Dobro jutro ljubca moja

Dober večer ti voščim

Hladna jesen že prihaja

Le dol se usedi, kaj boš stal

Snoči sem na postli ležal

– vojaške          Vse rožce po polju cvetejo

                        Jaz pa pojdem na Trieste

                        Fantje Gorjančanje na vojsko gredo

– stanovska       Bom zapregu štir konjčke

– ženitne          Zbogom nevestica

                        Dober večer, hišna mati

– svete obredne Glejte, glejte kaj je tam, Trije kralji grejo k nam

                        Smo slišali ptičice peti ( o Novem letu )

– obhodniki      Dobro jutro svet Endri, spodlazvat …

                        Veselite se, veselite se, tepežkat smo pršli…

– molitve          Luba sveta Katarina

– balade            Pod klojštrom fantič je oral,

Pač lep je mladi vrtnar bil

– mrliške          Snoč okoli enajste ure (varovanje mrliča )

                        Eno drevce mi je zraslo

– legendarne     Marija z Ogrskega gre

                        Prjatu, jaz prašam te

                        Stoji tam gora Limbarska

– socialne         Za vse je svet dovolj bogat – beračeva pesem

                        Preljubi  ti moj Jurček

– o navadah      Ura dvei je žie odbila

                        Fantje vstante, vstante

– o kraju           Prav lepo mi poje sv.Vida zvon

                        Nismo Posavčanje  

– šaljive  – o kraju, Cierkenca je lejpu mejstu,

Ko takole premišljujem –kontrabantarski

   –  zakonskem stanu Lan sem se ožienu

– pivske  Bog je ustvaril zemljico

– otroške          Florjan, Florjan

                        Enci penci zakramenci

– viže plesne     Ohcetna – harmonika

                        Coteš – žvižganje parafraza Cigej migej moj te star

                        Cotiš – rekonstrukcija oprekelj, violina, kontrabas

                        Zimovšiht – orglice sedmorka

                        Ne hodi za mano – harmonika

Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina – letni koncert FOLK SLOVENIJA – DEKD v SEM, 27. september 2024 ob 19.00 in okrogla miza FF ob 15.00 prav tam / quote

Gora z listjem odgovarja – Ljoba Jenče in Svetlana Spajić, gostja iz Srbije – a capella koncert – nedelja, 7. 7. 2024 ob 19.uri – sv. Volbenk, Zelše / quote

Slovenske in uskoške obredne ljudske pesmi in balade

ShutDown